»Sodobnost umetniškega dela ni pogojena z časom njegovega nastanka, ampak s tem, kako umetniško delo deluje v določenem času in prostoru.«

»Moje delo je bilo navdihnjeno s tem, kako je znala uporabiti besedo, kako je znala biti umetnost sama zase.«

»Ideja tega dela je hrepenenje človeka po življenju po smrti, upanje večnosti. Navdih sem črpal iz starega Egipta, starodavnih čolnov, sončnih in obrednih čolnov. V te prazne lupine opazovalec lahko projicira svoje zgodbe.«

»Na ta način je proces "povišan v umetniško delo".«

»Zanimiva je možnost, da lahko vedno vzpostavim kontakt z zamišljenim svetom.«

»Hirst običajno svoja dela datira z datumom zasnove projekta.«

»Moje delo sodobnega umetnika je po naravi parazitsko. Kot parazit se navežem na nekaj, kar že obstaja. Madridski spomenik na primer povežem z idejo španske monarhije, da bi iz mestnega simbola naredil parodijo.«

»Vedno skušam v umetniško delo pritegniti vse to, kar naj bi bilo zunaj njega – čustva in hotenja, povezana z njim, kako recimo upaš, da ti bo koristilo ali kako nisi imel dovolj časa zanj ali kako se je premaknil termin razstave … vse te ustvarjalne pogoje, ki naj bi bili nekaj zunaj umetnosti, skušam nagovoriti s samim umetniškim delom.«

»Z naslovom razstave apliciramo na idejo, kako umetniki s pomočjo natančno zasnovanih struktur gradijo svoja likovna dela, s katerimi ustvarjajo različne iluzije prostorov, dimenzij in vtisov resničnosti. Pri tem si pomagajo z geometrijsko abstrakcijo, različnimi perspektivami ali zgolj iščejo tretjo dimenzijo.«